POMEMBNO OBVESTILO Finančna uprava na portalu eDavki menja strežniški certifikat!

Mednarodno obdavčenje

Opis

V razmerah čedalje večje globalizacije svetovnega gospodarstva in vse pogostejših selitev ljudi, pretoka kapitala, dela ali poslov izven države, zaradi česar  je tudi težnja zavezancev za davek po optimizaciji davčnih obveznosti vse večja, je uporaba različnih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na davčno področje, vse bolj pomembna in aktualna.

Davčne obveznosti davčnih zavezancev v Sloveniji so odvisne od njihovega rezidentskega statusa, zato je zelo pomembno, da imajo zavezanci urejen svoj rezidentski status. Rezidenti  Slovenije so v Sloveniji obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da obdavčitev temelji na obdavčevanju dohodkov ne glede na to, kje so dohodki doseženi; v ali izven  Slovenije. Nerezidenti Slovenije so obdavčeni samo od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Poleg določb davčne zakonodaje  Slovenije, pomemben mehanizem preprečevanja dvojne obdavčitve dohodkov fizičnih in pravnih oseb, predstavljajo mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja.

Z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (v nadaljevanju: mednarodne pogodbe)se odpravljajo davčne ovire pri mednarodnem trgovanju in investiranju ter zmanjšuje možnost davčnih utaj. Mednarodne pogodbe prek različnih mehanizmov omogočajo odpravo dvojnega obdavčevanja, povečujejo varnost davčnih zavezancev in preko instituta izmenjave informacij omogočajo nadzor nad dohodki, ki jih zavezanci prejemajo iz tujine, preprečujejo davčno diskriminacijo ter omogočajo reševanje davčnih sporov. Tovrstne bilateralne mednarodne pogodbe so najpomembnejši del mednarodnega pravnega davčnega okvira na področju neposrednih davkov, v okviru katerih se uresničujejo interesi fizičnih oseb in gospodarskih subjektov, ki poslujejo v več državah.  

Posebej velja omeniti Večstransko konvencijo o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (Uradni list RS, številka 12/18 – Mednarodne pogodbe, številka 2/18 - multilateralni instrument (MLI)), ki je eden od rezultatov projekta OECD/G20 za reševanje problematike BEPS (angleško: Base Erosion and Profit Shifting) za zajezitev davčne erozije in preprečitev prenosa dobičkov iz držav, kjer so ustvarjeni. Z MLI se prilagajajo oziroma preoblikujejo veljavne dvostranske mednarodne pogodbe, ki so zajete z njim. Slovenija je MLI podpisala 7. junija 2017, za Slovenijo je začel veljati 1. julija 2018.

Poseben mehanizem za reševanje mednarodnih sporov je postopek skupnega dogovarjanja, ki zagotavlja enotno izvajanje (bilateralnih) mednarodnih pogodb in (multilateralne) konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij, sklenjene med državami članicami EU. Postopek skupnega dogovarjanja zagotavlja reševanje sporov v zvezi z razlago in uporabo bilateralnih in multilateralnih mednarodnih  pogodb, zlasti sporov, ki vodijo k dvojnemu obdavčevanju. V slovenski pravni red je bila prenešena tudi Direktiva Sveta (EU) 2017/1852 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji, katere namen je izboljšanje sistema  reševanja sporov glede mednarodnih pogodb med državami EU.

Pomemben vir mednarodnega davčnega prava predstavljajo tudi direktive Evropske Unije, implementirane v nacionalno davčno zakonodajo, še posebej s področja povezanih družb iz različnih držav članic EU. V skladu s sprejetimi Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave  GB pa je treba tudi sicer pri vseh transakcijah med povezanimi osebami, uporabljati t. i. nevtralne prenosne ali tržne cene.

Morebitni privilegiji in imunitete, ki pripadajo mednarodnim organizacijam in misijam ter njihovim zaposlenim in pripadnikom, vedno temeljijo na zakonski podlagi v nacionalni zakonodaji oziroma v drugih mednarodnih pogodbah, ki jih je ratificirala Slovenija. Nekatere mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Slovenijo, določajo drugačno davčno obravnavo dohodkov kot v nacionalni davčni zakonodaji, zato so tako institucije kot zavezanci, ki takšne dohodke prejemajo, upravičeni do ugodnosti, ki so določene v takšni mednarodni pogodbi.

MENI
SKRIJ
NA VRH