Zakon o dohodnini (ZDoh-2) III. 5. poglavju ureja dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjske pravice. Določbe tega poglavja ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca po III.3. poglavju, ki ureja Dohodek iz dejavnosti.

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem je opredeljen kot dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem. Pri tem se za oddajanje premoženja šteje vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je za to dolžan plačati najemnino ali drugo nadomestilo. Najbolj pogosti posli oddajanja premoženja v najem so: najem, zakup, podnajem in vzajemno oddajanje premoženja v najem.

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem se od 1. 1. 2023 obdavčuje cedularno po 25 odstotni stopnji (v letu 2022 po 15 odstotni, v letih 2020 in 2021 po 27,5 stopnji in pred tem po 25 odstotni stopnji) od davčne osnove in se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni.

Davčna osnova je dosežen dohodek, ki se od 1. 1. 2022 zniža za normirane stroške v višini 10 % (v letih 2020 in 2021 v višini 15 % in pred tem v višini 10 %) od doseženega dohodka. Namesto normiranih stroškov davčni zavezanec lahko uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja. Normirani stroški niti dejanski stroški pa se ne priznajo, če je dohodek dosežen z oddajanjem kmetijskega zemljišča, gozdnega zemljišča ali na podlagi podnajema.

Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek.

Za dohodek iz prenosa premoženjske pravice se šteje dohodek, ki ga doseže imetnik premoženjske pravice, tako da:

• odstopi uporabo oziroma izkoriščanje ali
• odstopi pravico do uporabe oziroma pravico do izkoriščanja materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca, izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave, načrta, formule, postopka, podobne pravice oziroma podobnega premoženja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu, osebnega imena, psevdonima ali podobe.

Dohodek iz prenosa premoženjskih pravic se obdavčuje po 25 % davčni stopnji od davčne osnove. Davčna osnova je dosežen dohodek, ki se zniža za normirane stroške v višini 10 % doseženega dohodka.

Normirani stroški pa se ne priznajo:

1. imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice,
2. v primeru odstopa uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopa pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja osebnega imena, psevdonima ali podobe.

Ta dohodek se za razliko od dohodka iz oddajanja premoženja v najem všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni.