Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (v nadaljevanju: nezakonit ribolov) je ena največjih groženj trajnostnemu izkoriščanju živih vodnih virov in ogroža sam temelj skupne ribiške politike. Predstavlja veliko nevarnost za morsko okolje, trajnost ribjega staleža in morsko biotsko raznovrstnost. S čezmernim in neodgovornim ribolovom ter prepovedanim lovnim orodjem povzroča okoljsko in socialno gospodarsko škodo. Izčrpava stalež rib in prihodnjo rast zalog, zmanjšuje velikost in kakovost ulova, prispeva k nižji donosnosti in na koncu izgubi delovnih mest, kar ne vpliva le na sektor ribištva in predelovalni sektor, temveč tudi na sorodne industrije. Nezakonit ribolov povzroča tudi nelojalno konkurenco med tistimi ribiči in operaterji, ki upoštevajo pravila, in tistimi, ki ne. 

EU igra ključno vlogo pri upravljanju ribištva tudi z nadzorom nad vnosom in iznosom ribiških proizvodov v EU in iz nje. Pri vnosu in iznosu ribiških proizvodov se v EU uporabljajo sistemi, ki omogočajo sledljivost trgovanja z ribiškimi proizvodi, ter ukrepi za ohranjanje in upravljanje nekaterih vrst. 

Ti sistemi so: Sistem potrdil o ulovu za ribiške proizvode, Statistično spremljanje trgovine z mečaricami in veleokimi tuni in Program dokumentacije o ulovu modroplavutih tunov.