Snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, so zelo škodljive. Tanjšanje ozonskega plašča ima namreč negativne posledice, saj je s tem zmanjšana zaščita vseh živih bitij pred ultravijoličnimi žarki, ki skozi ozonsko luknjo lažje prodrejo do površja Zemlje.

Ozonu škodljive snovi so antropogenega nastanka in se uporabljajo tako v industrijskih kot v potrošniških izdelkih, na primer v hladilnikih, klimatskih napravah, gasilnih aparatih, razpršilcih, insekticidih, sredstvih za čiščenje, izolirnih materialih, embalaži in podobnih izdelkih. Namen zakonodaje je prepoved proizvodnje in uporabe ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi. Nadomestile naj bi jih druge alternativne spojine, ki nimajo negativnega učinka na stratosferski ozon.

Mednarodna trgovina z ozonu škodljivimi snovmi in izdelki ter opremo, ki take snovi vsebuje oziroma je od njih odvisna, je sicer dovoljena, vendar strogo nadzorovana. Uvoz in izvoz sta dovoljena le na podlagi dovoljenja, ki ga izda Evropska komisija.

Carinski organi izvajajo nadzor nad ozonu škodljivimi snovmi ter nad izdelki in opremo, ki takšne snovi vsebuje ali pa je od njih odvisna. Iz nadzora so izvzeti osebni predmeti potnikov. Nadzor se izvaja ob vstopu na oziroma izstopu iz carinskega območja Evropske unije. Ob izvajanju nadzora se preko podatkovne zbirke Evropske komisije preveri, ali je bilo za konkretno pošiljko izdano predpisano dovoljenje.

Informacije s področja ozonu škodljivih snovi lahko pridobite na spletni strani Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je pristojni organ, informacije o možnosti pridobitve dovoljenja in vlogi carinskih organov pri njegovem preverjanju pa lahko pridobite na spletni strani Evropske komisije.