Zamudil sem rok za vložitev davčne napovedi
Davčni zavezanec, ki ni oddal davčne napovedi oziroma je ni oddal v roku, ima dve možnosti:
- vloži davčno napoved na podlagi samoprijave
- vloži davčno napoved po roku, brez samoprijave.
Vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave
Z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave se zavezanec izogne odgovornosti za prekršek zaradi zamude roka za vložitev davčne napovedi. Zavezanec mora v primeru vložitve napovedi na podlagi samoprijave označiti, da gre za napoved, predloženo na podlagi samoprijave. V kolikor vlaga napoved v pisni obliki, v zgornji desni kot napovedi vpiše številko 2, v primeru vlaganja napovedi preko sistema eDavki pa na začetni strani, pod kontaktni podatki in podatki o davčnem rezidentstvu, izbere oziroma označi polje pred Samoprijava.
Samoprijavo zavezanec lahko vloži najpozneje:
- do vročitve odmerne odločbe;
- do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora;
- do začetka postopka o prekršku;
- do začetka kazenskega postopka.
Zakon izrecno določa, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave ni več dopustna, ko prvič nastopi ena izmed prej naštetih okoliščin.
Davčni organ v odločbi na podlagi samoprijave, od neplačanega davka obračuna zamudne obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave, po obrestni meri 3% letno.
Pogoj za učinkovanje samoprijave je, da davčni zavezanec v roku za plačilo davka plača premalo obračunan davek kot tudi pripadajoče obresti. Davčni zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek.
Samoprijava se lahko za isto obveznost vloži samo enkrat.
Informativno si davčni zavezanec lahko sam izračuna zamudne obresti na podlagi Informativnega izračuna obresti.
Vložitev davčne napovedi po roku, brez samoprijave
V primeru, da davčni zavezanec predloži davčno napoved po izteku predpisanega roka, pa ne uveljavlja samoprijave ali zamude iz objektivnega razloga, se v odločbi od neplačanega davka obračunajo obresti v višini 3% letno, in sicer od poteka roka za vložitev davčne napovedi, do vložitve davčne napovedi. Davčnega zavezanca se lahko kaznuje tudi za prekršek.
Davčni zavezanec, ki je iz opravičljivih razlogov zamudil rok za predložitev davčne napovedi, lahko pri davčnem organu vloži predlog za naknadno predložitev davčne napovedi v osmih dneh po prenehanju razlogov, vendar najpozneje v treh mesecih po izteku roka za predložitev davčne napovedi. Za opravičljive razloge štejejo okoliščine, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo sestavo oziroma vložitev davčne napovedi v predpisanem roku (npr. nepredvidljiva oziroma nenadna bolezen, očitna pomota, smrt v družini, elementarni dogodek, prometna nesreča). V predlogu mora obrazložiti razloge za zamudo in predložiti dokaze za svoje navedbe. Vlogi za naknadno vložitev davčne napovedi mora priložiti davčno napoved, ki ni bila vložena v roku, oziroma navesti rok, v katerem jo bo lahko predložil.
Če davčni zavezanec ne predloži napovedi hkrati s predlogom, davčni organ v primeru dovolitve, rok za predložitev davčne napovedi določi s sklepom.
V primeru, da davčni organ dovoli predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka, se taka napoved šteje za pravočasno in davčnega zavezanca ne zadenejo posledice v smislu zamudnih obresti in kaznovanja za prekršek.
Davčni zavezanec, ki vlaga prepozno davčno napoved iz opravičljivih razlogov, mora to na napovedi primerno označiti. V kolikor vlaga davčno napoved na papirnem obrazcu, v zgornji desni kot napovedi vpiše številko 1, v primeru vlaganja preko sistema eDavki pa v opombah navede, da davčno napoved po roku vlaga iz opravičljivih razlogov, ki jih tudi pojasni. V kolikor mu je bil že izdan sklep, s katerim mu je davčni organ dovolil predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka, v opombe navede tudi številko in datum tega sklepa.
Če davčni organ ne dovoli predložitve davčne napovedi po izteku predpisanega roka, izda o tem sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
V primeru, da davčni organ ne dovoli predložitve napovedi po izteku predpisanega roka, se za čas od poteka roka za vložitev napovedi do vložitve napovedi, v odločbi obračuna 3 % letne obresti. Prav tako se šteje, da davčni zavezanec ni predložil napovedi v roku, zaradi česar je odgovoren tudi za prekršek.
Informativno si davčni zavezanec lahko sam izračuna zamudne obresti na podlagi Informativnega izračuna obresti.
Popravljanje davčne napovedi
Davčni zavezanec lahko davčno napoved, ki jo je že predložil davčnemu organu, popravi najpozneje do vročitve odmerne odločbe. Popravek davčne napovedi učinkuje tako, da se popravljena davčna napoved šteje za tako že od trenutka, ko je bila prvič vložena. To pomeni, da za popravljeno davčno napoved davčnega zavezanca ne bremenijo zamudne obresti, in davčni zavezanec ni odgovoren za prekršek.
Davčni zavezanec ob popravku napovedi ne sme pozabiti navesti statusa napovedi, ki se nahaja v zgornjem desnem kotu obrazca napovedi.
Primer izpolnjenega obrazca
Pomni
Če se zavezanec samoprijavi, in obveznost po odločbi tudi plača, je razbremenjen odgovornosti za prekršek. Samoprijava pa ne izključuje kaznivega dejanja davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika.