V primeru prejemanja dohodkov v Sloveniji, mora delavec iz tujine pridobiti slovensko davčno številko, če le - te še nima, in sicer s predložitvijo izpolnjenega obrazca Prijava za vpis fizične osebe v davčni register (DR-02).
V skladu z določbami Zakona o dohodnini - ZDoh-2 je davčna obveznost posameznika v Sloveniji, odvisna od njegovega rezidentskega statusa. Rezidenti Slovenije so namreč zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine zgolj od dohodkov z virom v Sloveniji.
Od vseh izplačil tujim fizičnim osebam (nerezidentom) se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek in ni obveznosti poračuna dohodnine na letni ravni kot to velja za rezidente. Navedeno pomeni, da če nerezidentu dohodek izplačuje slovenska pravna oseba ali zasebnik, ta za prejemnika dohodka odtegne akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK že pred samim izplačilom dohodka.
Pri davčni obravnavi dohodkov iz zaposlitve napotenih delavcev je treba poleg določb slovenske davčne zakonodaje upoštevati tudi določbo mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), ki obravnava dohodke iz zaposlitve (običajno je to 15. ali 14. člen), če je ta sklenjena z drugo državo. Pri določanju pravice do obdavčitve dohodka iz zaposlitve v skladu z določili mednarodnih pogodb je pomembno, v kateri državi je prejemnik dohodka rezident in kje se zaposlitev dejansko izvaja. Šteje se, da se zaposlitev izvaja tam, kjer je zaposleni v času zaposlitve, fizično navzoč.
Če rezident druge države pogodbenice (npr. BiH) opravi delo za slovensko podjetje na ozemlju druge države (npr. Nemčije) in ne v Sloveniji, ima po določbah mednarodne pogodbe med Slovenijo in BiH država rezidentstva prejemnika dohodka (tj. BiH, če je zaposleni rezident BiH) izključno pravico do obdavčitve tega dohodka. Upoštevaje mednarodno pogodbo med Nemčijo in BiH, bo praviloma dohodek zaradi opravljanja dela v Nemčiji, obdavčen v Nemčiji, država rezidentstva (BiH) pa je v tem primeru dožna zagotoviti odpravo dvojne obdavčitve. Rezidenti BiH so namreč dolžni dohodke, prejete s strani slovenskega delodajalca (za opravljeno delo na ozemlju npr. Nemčije), napovedati v svoji državi rezidentstva, kjer lahko upoštevaje določbe mednarodne pogodbe, sklenjene med BIH in Nemčijo, uveljavljajo v Nemčiji plačan davek pri poračunu davčne obveznosti v BiH.
Kako lahko nerezident uveljavi oprostitev plačila akontacije dohodnine v Sloveniji?
Nerezident Slovenije, s čigar državo rezidentstva je Republika Slovenija sklenila mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ima možnost uveljavljanja oprostitve že pred izplačilom dohodka in ne šele preko postopka vračila že plačanega davčnega odtegljaja. V ta namen mora nerezident izpolniti Zahtevek za oprostitev davka od dohodkov iz zaposlitve (razen pokojnin) na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 5), ki mu obvezno priloži potrdilo o rezidentstvu druge države pogodbenice, ter ga pred izplačilom dohodka posredovati slovenskemu delodajalcu, ki je plačnik davka. Plačnik davka predloži izpolnjen zahtevek na Finančno upravo RS osebno ali po pošti in tudi elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, kar poenostavi postopek predložitve zahtevka ter uveljavljanje ugodnosti iz mednarodne pogodbe. Plačnik davka namreč ob izplačilu dohodka ne odtegne in plača akontacije dohodnine, če s strani Finančne uprave RS pravočasno (tj. pred izplačilom dohodka) prejme potrjen zahtevek (tj. odobreno ugodnost pred izplačilom dohodka).
V primeru, da je bil davek, kljub možnosti oprostitve po mednarodni pogodbi (KIDO 5 ni bil vložen pred izplačilom dohodka), odtegnjen in plačan, lahko nerezident sam zahteva vračilo na podlagi zahtevka za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 12).
Sestavni del obrazca zahtevka KIDO 5 oziroma KIDO 12 je potrdilo, da je prejemnik dohodka rezident druge države pogodbenice in na zahtevo davčnega organa tudi druga dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za oprostitev davka v Sloveniji. Potrdilo o rezidentstvu izda pristojni organ države rezidentstva prejemnika dohodka.
Pomni
V primerih, ko zavezanec – nerezident v določenem obdobju (mesecu) opravlja zaposlitev delno v Sloveniji, delno pa v drugi državi, se v Sloveniji obdavči sorazmerni del dohodka iz zaposlitve, ki se nanaša na število delovnih dni posameznega meseca, ko je nerezident opravljal zaposlitev v Sloveniji.
Ugodnost iz mednarodne pogodbe lahko uveljavlja tudi zavezanec, ki je dvojni rezident (rezident Slovenije po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 in rezident druge države pogodbenice po določilih nacionalne zakonodaje te države) in meni, da se za namene mednarodne pogodbe šteje le za rezidenta druge države pogodbenice. Več informacij v zvezi s tem najdete v dokumentu Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah.
Ali ste vedeli?
Davčni organ lahko v primerih, ko plačnik davka izplačuje dohodke v rednih časovnih presledkih odobri ugodnost na podlagi predloženega zahtevka KIDO 5 za daljše časovno obdobje.
Postopek uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi pred izplačilom dohodka iz zaposlitve na podlagi predloženega zahtevka KIDO 5 je administrativno manj zahteven in ima številne prednosti tako za prejemnike dohodka kot delodajalce. V primeru pravočasno potrjenega zahtevka KIDO 5 s strani davčnega organa (tj. pred izplačilom dohodka), delodajalec ob izplačilu plače, ki se nanaša na delo opravljeno izven ozemlja Republike Slovenije, ne obračuna in odtegne akontacije dohodnine, kar za posameznega zaposlenega nerezidenta pomeni višje neto izplačilo mesečne plače.
Če je delodajalec ob izplačilu plače obračunal, odtegnil in plačal akontacijo dohodnine, lahko tuj delavec (nerezident), sam vloži zahtevek za vračilo davka (tj. KIDO 12) od plače, ki se nanaša na delo opravljeno izven ozemlja Republike Slovenije. K zahtevku KIDO 12 mora obvezno priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da je v delo v določenem preteklem obdobju, ki je predmet zahtevka, opravljal v tujini (primeroma pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, potrdilo o dejanski prisotnosti na delovnem mestu v tujini, A1 obrazec, plačilne liste). Pridobivanje navedenih dokazil je običajno zamudno in zahteva komunikacijo s pogosto že bivšimi delodajalci.
Vračilo davka na podlagi vloženega zahtevka KIDO 12 se praviloma izvede na transakcijski račun prejemnika dohodka, lahko pa se vrne tudi na transakcijski račun delodajalca, če le - ta razpolaga s pooblastilom prejemnika dohodka. Če je namreč slovenski delodajalec od izplačanih dohodkov iz zaposlitve nerezidentom dolžan plačati davek tudi v državi napotitve (npr. Nemčiji), lahko prihaja do situacij, ko bo moral davek, ki je bil od istega dohodka odtegnjen in plačan v Sloveniji (ker pred izplačilom dohodka ni bil predložen zahtevek KIDO 5), izterjati od delavca nerezidenta.
Več o tem
- Zloženka Napoteni delavci v gradbeništvu GB HR DE RS BG AL MK
- Napoteni delavci – Rezidentski status, odmera dohodnine in uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb
- Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino
- Mednarodna obdavčitev posameznikov
- Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji