Uveden prekrškovni postopek s strani FURS

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) opravlja naloge prekrškovnega organa, v okviru katerih obravnava prekrške z davčnega, carinskega ter drugih področij, za nadzor katerih je pristojen FURS (npr. delo in zaposlovanje na črno, davčne blagajne,..).

Prekrškovni postopek se vodi zoper poslovne subjekte in odgovorne osebe poslovnih subjektov (v nadaljevanju: storilec), ki aktivno (npr. zaposluje na črno) ali pasivno (npr. ne izdaja računov) kršijo predpise. Storilcu se izreče sankcija (globa, opomin, odvzem predmetov), ki ima poleg funkcije kaznovanja tudi učinek generalne in specialne prevencije, torej vplivanje na zavest storilca, da bo v prihodnje pravočasno in pravilno izpolnjeval predpisane obveznosti. Izrek sankcije v prekrškovnem postopku je eden izmed ukrepov FURS, ki prispeva cilju dviga ravni spoštovanja predpisov, katerih izvajanje nadzira.

Vrste prekrškovnih aktov

V prekrškovnem postopku lahko pooblaščene uradne osebe FURS prekrškovno sankcijo izrečejo s plačilnim nalogom ali odločbo o prekršku.

Plačilni nalog

Izda se na terenu (ob neposredni zaznavi kršitve) ali iz pisarne (če je kršitev zaznana s tehničnimi sredstvi (npr. nepredložitev napovedi ipd.)). Zoper plačilni nalog lahko storilec vloži zahtevo za sodno varstvo v 8. dneh od vročitve plačilnega naloga.

Storilec, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog lahko v 8. dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga plača polovico izrečene globe oz. »polovičko«. Plačilni nalog postane pravnomočen po preteku 8. dni od vročitve, torej ima storilec najmanj 16 dni za plačilo »polovičke« po vročitvi plačilnega naloga.

Če storilec plača globo pred pravnomočnostjo (v 8. dneh po vročitvi), zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog ni dovoljena, razen če je moral storilec v skladu z določili Zakona o prekrških globo plačati pred pravnomočnostjo (tujci). V kolikor storilec ne plača polovico izrečene globe je dolžan plačati celotni znesek izrečene globe.

Odločba o prekršku

Izda se v primerih, ko pogoji za izdajo plačilnega naloga niso izpolnjeni. Storilec najprej prejme »obvestilo o prekršku s pozivom za izjavo«, ki je informacija o prekršku, hkrati pa poziv, da se o prekršku izreče v roku 5 dni od vročitve. Rok za izjavo ni podaljšljiv. Kaj mora vsebovati izjava in način, kako se predloži, je navedeno v prejetem obvestilu. Z obvestilom še ni izrečena globa, zato tudi rok za plačilo globe še ne teče. Zoper obvestilo o prekršku ni mogoče vložiti pravnega sredstva.

Storilcu se po poteku roka za izjavo izda odločba brez obrazložitve, pri kateri je možno v 8. dneh po vročitvi odločbe napovedati zahtevo za sodno varstvo. V primeru pravočasne in dovoljene napovedi se izda odločba z obrazložitvijo, zoper katero je možno vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Storilec, ki ne vloži napovedi zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku brez obrazložitve lahko v 8. dneh po pravnomočnosti omenjene odločbe plača polovico izrečene globe oz. »polovičko«. Odločba brez obrazložitve postane pravnomočna po preteku 8. dni od vročitve, torej ima storilec najmanj 16 dni za plačilo »polovičke« po vročitvi odločbe o prekršku brez obrazložitve.

Če storilec plača globo pred pravnomočnostjo (v 8. dneh po vročitvi), napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku brez obrazložitve ni dovoljena, razen če je moral storilec v skladu z določili Zakona o prekrških globo plačati pred pravnomočnostjo (tujci). V kolikor storilec ne plača polovico izrečene globe je dolžan plačati celotni znesek izrečene globe.

Način plačila globe

Storilec lahko globo poravna pri ponudniku plačilnih storitev z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN), ki ga na podlagi podatkov iz plačilnega naloga ali odločbe o prekršku izpolni sam, plačilo pa se lahko izvede tudi preko spletne banke. Ker univerzalni plačilni nalog prekrškovnemu aktu ni priložen, je potrebna posebna pazljivost pri prepisu plačilnega računa in sklica, ki sta navedena na plačilnem nalogu ali odločbi o prekršku. Le tako se storilec izogne morebitnemu naknadnemu dokazovanju plačila globe.

V primeru, ko globa ni plačana, se izrečena globa v celoti prisilno izterja.

Pomni

Če storilec napove oziroma vloži zahtevo za sodno varstvo, izgubi pravico do plačila polovice izrečene globe.

Ali ste vedeli?

Ugotovljene kršitve s področja dela in zaposlovanja na črno lahko za storilca pomenijo izgubo drugih pravic - npr. izločitev iz postopkov javnega naročanja ali izgubljena oziroma omejena pravica do javnih sredstev, onemogočeno zaposlovanje tujcev, omejenost pri ustanavljanju gospodarskih družb.

NI NOVIC
MENI
SKRIJ
NA VRH