V skladu z DDV zakonodajo mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobavo, ki jo opravi, izdan račun, razen za točno določene dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov.
Račun izda davčni zavezanec, ki opravi dobavo, lahko pa ga izda prejemnik (samofakturiranje) ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun.
Za izdajanje računov so določena pravila. Osnovno pravilo je, da pravila za izdajo računov določi država članica, v kateri se opravi dobava (prvi odstavek 80.a člena ZDDV-1).
Obstajata dve izjemi od osnovnega pravila, in sicer za:
- Čezmejne dobave, za katere velja obrnjena davčna obveznost iz tretjega in četrtega odstavka ter 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV1 (drugi odstavek 80.a člena ZDDV-1). Če v teh primerih izda račun prejemnik (samofakturiranje), se upošteva osnovno pravilo.
- Za dobave, ki se obdavčijo zunaj EU (tretji odstavek 80.a člena ZDDV1).
V teh primerih se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče.
Enako se obravnava račune izdane tako v papirni, kot elektronski obliki.