Zaznali smo več primerov, pri katerih se je v deklaraciji za začasno hrambo navedlo kraj, ki ni prostor za začasno hrambo in se ni priložilo dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da gre za enkratne upravičene primere. V nadaljevanju zato podajamo podrobnejša pojasnila o izvedbi formalnosti v takih primerih.

V skladu s 1. odstavkom 147. člena Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije - CZU se blago v začasni hrambi hrani samo v prostorih za začasno hrambo v skladu s členom 148 CZU, v upravičenih primerih pa tudi na drugih krajih, ki jih določijo ali odobrijo carinski organi.

Kadar se zahteva začasna hramba specifičnega blaga, lahko pristojni oddelek za carinjenje finančnega urada na podlagi 1. odstavka 147. člena CZU v upravičenih primerih, namesto v prostorih za začasno hrambo, določi hranjenje blaga na drugih krajih. 

Izpostavili bi, da gre za posamične in enkratne primere. Upravičeni primeri za določitev drugih krajev so npr.: karantena, raztovor izrednega tovora.

Carinski organ odobri drug kraj za začasno hrambo s prepustitvijo deklaracije za začasno hrambo, pri čemer je v skladu s 27. točko Navodila o začasni hrambi blaga, št. 7/2024 treba deklaraciji za začasno hrambo vedno kot e-priloge priložiti ustrezna dokazila. Iz dokazil mora biti razvidna upravičenost hrambe blaga v začasni hrambi na drugem kraju, ki ni prostor za začasno hrambo. Kot dokazilo se lahko priloži izjava vložnika z obrazložitvijo enkratnega upravičenega primera in po potrebi priloži druga potrebna dokazila.

V kolikor gre za redne ali ponavljajoče se primere, je potrebno pridobiti dovoljenje za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga v skladu s 148. členom CZU.