Mednarodna izmenjava

Potreba držav po medsebojnem upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja v obdobju globalizacije hitro narašča. Mobilnost davčnih zavezancev, število čezmejnih transakcij in internacionalizacija finančnih instrumentov se zelo hitro povečujejo, kar vpliva na delovanje nacionalnih sistemov obdavčevanja in spodbuja davčne goljufije in davčne utaje. Posamezna država brez prejemanja informacij iz drugih držav ne more učinkovito upravljati svojega notranjega sistema obdavčevanja. Države imajo skupen interes pri ohranjanju celovitosti svojih davčnih sistemov, v boju proti davčnim utajam in goljufijam pa je zelo pomemben element sodelovanje med pristojnimi organi drugih držav.

Podobne goljufije in utaje se dogajajo tudi na carinskem področju, še posebej pri zniževanju carinske vrednosti uvoznega blaga ali pri izogibanju plačevanja protidampinških dajatev. Ti dve kategoriji imata direkten vpliv in spodkopavata finančne interese Evropske unije. Uspešen boj proti tem goljufijam na podlagi carinskega mednarodnega sodelovanja pa pomeni večjo blaginjo prebivalcev Evropske unije, zaščiti gospodarstva in delovnih mest.

Z namenom, da se med državami učinkovito izmenjujejo informacije in poglobi sodelovanje med pristojnimi organi, države sklepajo različne dogovore, v katerih dogovorijo načine izmenjave informacij.

Področja mednarodne izmenjave