Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) z učinkovitim in usmerjenim nadzorom (z izbranimi metodami in orodji po posameznih segmentih rizičnosti) prispeva k povečanju javnofinančnih prihodkov ter k izboljšanju ravni izpolnjevanja obveznosti. Nadzorne aktivnosti pa so usmerjene tudi k preprečevanju goljufij za zaščito državljanov, varnosti in varstva okolja.

Finančni nadzor obsega številna področja po predpisih, za nadzor nad katerimi je pristojen FURS (npr. dohodnina, davek na motorna vozila, oddajanje v najem, dediščine in darila, trošarine, carine, delo in zaposlovanje na črno, igre na srečo).

Uradne osebe FURS, ki imajo posebna pooblastila za izvajanje nadzora so inšpektor, carinik, preiskovalec in kontrolor. Pooblastila uradnih oseb FURS so opredeljena v Zakonu o finančni upravi, Zakonu o davčnem postopku, Zakonu o inšpekcijskem nadzoru ter v predpisih EU in mednarodnih pogodbah.

Finančni nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih (zlasti poslovnih subjektih), kjer so tveganja nepravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem, kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora.

Finančni nadzor se lahko izvaja v pisarni FURS, na terenu ali v prostorih zavezanca.

Uradna oseba lahko v postopku finančnega nadzora:

• ugotavlja identiteto osebe in pravni status zavezanca – uradna oseba je dolžna pojasniti zakaj jo ugotavlja;
• pridobiva in zahteva obvestila in podatke na kraju nadzora, v službenih prostorih, na delovnem mestu;
• pisno zahteva predložitev in pregled podatkov, listin, dokumentov (v kolikor je nevarnost uničenja ali zatajitev obstoja podatkov, listin in dokumentov jih lahko zahteva ustno);
• fotografira ali posname objekte, prevozna sredstva, blago, listine in dokumente;
• zaseže listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in stvari na podlagi pisne ali ustne zahteve;
• vstopa na zemljišča, v prostore in objekte, kjer se opravlja;
• prepove opravljanje dejavnost in zapečati poslovne prostore, dokumente in predmete, kadar je to nujno potrebno zaradi preprečitev nadaljnjih kršitev;
• opravi prikriti nakup (inšpektor kupi blago ali storitev zaradi odkrivanja kršitev predpisov);
• uporablja prisilna sredstva;

in druga dejanja v skladu z namenom opravljanja nalog FURS.

Najpomembnejša pravica stranke, in hkrati dolžnost, je sodelovanje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v finančnem nadzoru. Uradna oseba stranko tekoče obvešča o pomembnih dejstvih v postopku finančnega nadzora, seznanja stranko s pravicami v tem postopku in omogoči stranki pregled spisovne dokumentacije.

Uradna oseba lahko v postopku finančnega nadzora, glede na ugotovitve zbrane v nadzoru, izvaja različne ukrepe – izda odmerno odločbo, uvede prekrškovni postopek, prepove opravljanje dela, zapečati spletne strani, odstopi zadevo ustreznemu organu.  

FURS zavezance za davek obvešča o področjih, kjer ugotavlja nepravilnosti, ter jih javno poziva k samoprijavi. Rezultat tega bi naj bil, da se vse več zavezancev za davek odloča za samoprijavo in prostovoljno poravna neplačane davčne obveznosti, s čimer se izogne kaznovanju za davčne prekrške.