Republika Slovenija

Finančna Uprava


KAZALO STRANI ABARVNA SHEMA Aa
IZBIRA PISAVE
A+VELIKOST PISAVE ZNAKOVNI JEZIK
Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta Century Gothic / Didact Gothic
Privzeto Barvna shema 1 - črno na belem Barvna shema 2 - belo na črnem Barvna shema 3 - Črna na bež Barvna shema 4 - modro na belem Barvna shema 5 - črno na zelenem Barvna shema 6 - črno na rumenem Barvna shema 7 - modro na rumenem Barvna shema 8 - rumeno na modrem Barvna shema 9 - turkizno na črnem Barvna shema 10 - črno na vijoličnem
Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%

Ko me obišče finančna uprava zaradi nadzora

Katera področja nadzira Finančna uprava RS?

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov iz davčnega in carinskega področja ter izvaja nadzor tudi na drugih področjih, na katerih je pristojen FURS kot nadzorni organ.

FURS opravlja nadzor s področja:

  • obdavčitve različnih vrst davkov (davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, davka na dodano vrednost, dohodnine in ostalih davkov itd),
  • transfernih cen,
  • ostalih dajatev (prispevki za socialno varnost itd),
  • carin (vnosa, iznosa, tranzita in prenosa blaga v skladu s carinskimi predpisi), trošarin in okoljskih dajatev,
  • dela in zaposlovanja na črno,
  • prirejanja iger na srečo,
  • davčnih blagajn,
  • izvajanja Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih – ZpreZP-1,
  • izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT-1,
  • nadzor na področju skupne kmetijske politike in Zakona o gozdovih,
  • predpisov, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine itd.

Katere vrste finančnega nadzora opravlja FURS?

FURS opravlja naslednje vrste finančnih nadzorov:

  1. Davčni nadzor davčnih obračunov (nad izpolnjevanjem obveznosti predlaganja obračunov davka in nadzor predloženih obračunov davka).
  2. Davčni nadzor posameznega področja poslovanja (le za določeno področje poslovanja).
  3. Davčni inšpekcijski nadzor (nadzor obsega dve ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij).
  4. Finančne preiskave (z namenom, da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo hujše kršitve predpisov).
  5. Druge nadzore, za katere je prav tako pristojen FURS.

Kateri so kriteriji na podlagi katerih se FURS odloči za nadzor?

Finančni nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih, kjer so tveganja nepravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem, kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora.

Kako zavezanec ve, da ga je obiskala pristojna uradna oseba FURS, ki ima pooblastila za izvajanje finančnega nadzora?

Uradne osebe opravljajo naloge finančne uprave v uniformi ali civilni obleki. Kadar opravljajo naloge v civilni obleki se na začetku finančnega nadzora izkažejo s službeno izkaznico.

Kdo so uradne osebe FURS, ki imajo posebna pooblastila za izvajanje nadzora?

Uradne osebe FURS, ki imajo posebna pooblastila za izvajanje nadzora so inšpektor, carinik, preiskovalec in kontrolor.

Kakšna so pooblastila uradnih oseb?

Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog FURS:

  • ugotavlja identiteto osebe in status zavezanca,
  • zbira in pridobiva obvestila ter podatke,
  • zahteva predložitev podatkov, listin in dokumentov in drugih zapisov ter zavaruje podatke,
  • uporablja tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje,
  • odvzame in pregleduje vzorce blaga,
  • ugotavlja namensko uporabo označenih energentov in vsebnosti sredstev za označevanje energentov,
  • zaseže listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari,
  • vstopa na zemljišča, v prostore in objekte ter jih pregleda,
  • pregleduje naprave, blago in druge stvari,
  • ustavi prevozna sredstva,
  • pregleduje in preiskuje prevozna ter prenosna sredstva,
  • opravi varnostni pregled,
  • pregleduje osebe,
  • uporablja prisilna sredstva,
  • prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo,
  • uporabi tehnično opremo, službene pse, službena vozila s prednostjo,
  • zadrži kršitelja,
  • opravlja druga dejanja, ki so v skladu z namenom opravljanja nalog finančne uprave.

Kakšne ukrepe izvajajo uradne osebe?

Uradna oseba lahko v postopku finančnega nadzora, glede na ugotovitve zbrane v nadzoru, izvaja različne ukrepe, npr. izda odmerno odločbo, uvede prekrškovni postopek, prepove opravljanje dela, zapečati poslovne prostore in spletne strani, odstopi zadevo ustreznemu organu (npr. če zazna sum storitve kazniva dejanja).

FURS zavezance za davek obvešča o področjih, kjer ugotavlja nepravilnosti, ter jih javno poziva k samoprijavi. Rezultat tega je, da se vse več zavezancev za davek odloča za samoprijavo in prostovoljno poravna neplačane davčne obveznosti, s čimer se izogne kaznovanju za davčne prekrške.

Kje in kdaj se lahko izvaja finančni nadzor?

Finančni nadzor se lahko opravlja v:

  • poslovnih prostorih zavezanca,
  • na terenu,
  • v poslovnih prostorih finančnega organa.

Finančni nadzor se praviloma opravlja v poslovnem delovnem času. Lahko pa tudi izven poslovnega delovnega časa, če je to nujno potrebno zaradi namena nadzora.

Kako poteka davčni inšpekcijski nadzor?

Davčni inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju: DIN) obsega nadzor nad upoštevanjem zakonov, in sicer z namenom ugotoviti ali so dajatve pravilno in pravočasno obračunane in plačane.

Praviloma se prične z vročitvijo sklepa o začetku DIN. Davčni inšpektor (v nadaljevanju: inšpektor) lahko začne opravljati DIN po poteku osmih dni od vročitve sklepa. Če je ogrožen namen DIN, se postopek lahko začne tudi brez izdaje sklepa, in sicer s tem, ko inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja DIN.

Po končanem DIN inšpektor sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu. Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. Na zapisnik lahko zavezanec za davek poda pripombe najpozneje v 20 dneh (če gre za carinske zadeve pa je ta rok 30 dni) po njegovi vročitvi.

V primeru prejema pripomb s strani zavezanca in če se te nanašajo na nova dejstva in dokaze, ki so obstajala pred izdajo zapisnika ter jih zavezanec upravičeno ni mogel navesti, inšpektor izda dodatni zapisnik. V primeru, da zavezanec ni podal pripomb na (dodatni) zapisnik ali pripombe ne navajajo nova dejstva in dokaze, inšpektor izda odločbo. Zoper odločbo je mogoča pritožba v 30 dneh od njene vročitve.

Če v postopku ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, inšpektor izda sklep o ustavitvi postopka. V primeru neplačila davčnih obveznosti, FURS začne davčno izvršbo.

Poenostavljen shematični prikaz poteka postopka davčnega inšpekcijskega nadzora

Davčni nadzor davčnih obračunov in nadzor posameznega področja poslovanja sta postopkovno podobna davčnemu inšpekcijskemu nadzoru, s to razliko, da gre za nekoliko poenostavljen postopek nadzora, ki ne zahteva izdajo sklepa in so določeni tudi krajši procesni roki (npr. pripombe na zapisnik je potrebno podati v 10 dneh po vročitvi zapisnika). V okviru teh postopkov nadzora lahko zavezanec še vedno izkoristi možnost samoprijave.

Za katero časovno obdobje se izvaja davčni inšpekcijski nadzor?

Pri pravnih osebah, ki niso velike gospodarske družbe, in pri fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja.

Davčni inšpekcijski nadzor se lahko razširi tudi na druga obdobja oziroma druge vrste davka, če obstaja sum zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davkov.

Kakšne so pravice in obveznosti davčnih zavezancev v davčnem inšpekcijskem nadzoru?

Pravica, ki je hkrati tudi dolžnost zavezanca, je sodelovanje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v nadzoru. Zavezanec je dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in ostalo dokumentacijo in dajati pojasnila. Obveznost zavezanca je, da se odzove vabilu inšpektorja, v nasprotnem primeri se zavezanca lahko prisilno privede.

Ostale pravice zavezancev so:

  • Prisoten je lahko pri nadzoru in je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih v nadzoru ter med postopkom, razen če to onemogoča potek davčnega inšpekcijskega nadzora.
  • Opozorjen je, da lahko imenuje osebo za dajanje podatkov in pojasnil.
  • Ima lahko strokovnjaka, ki mu daje pojasnila in nasvete – npr. davčnega svetovalca.

Ali ste vedeli?

Če zavezanec sam pred začetkom DIN odpravi nepravilnosti v obliki samoprijave ali v DIN predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun:

  • si zagotovi nižje obresti od dodatno ugotovljene obveznosti,
  • ni sankcioniran za prekršek.

Davčni zavezanec lahko najpozneje do začetka DIN oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka v obliki samoprijave predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun. V tem primeru zavezanec ni sankcioniran za prekršek in zagotovi si nižjo obrestno mero od dodatno ugotovljene obveznosti, in sicer v višini 3 % letno.

Novost po 140. a členu Zakona o davčnem postopku: Zavezancu je dana možnost, da v postopku DIN predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun, in sicer v 20. dneh po vročitvi zapisnika. Hkrati s predložitvijo obračuna plača davek, ugotovljen v predloženem davčnem obračunu oziroma popravljenem davčnem obračunu, skupaj z obrestmi od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna oziroma popravljenega davčnega obračuna, in sicer s fiksno obrestno mero v višini 5% letno. V tem primeru se davčni inšpekcijski postopek ustavi s sklepom in zavezanec ne odgovarja za davčni prekršek.

Kadar FURS v postopku nadzora ugotovi davčno obveznost in izda odmerno odločbo pa uporabi višjo obrestno mero v višini 7 % letno.

Pomni

Pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoča.