Nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno

Novice

Opis

Delo na črno in zaposlovanje na črno je prepovedano po  Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki je bil objavljen 5. 5. 2014 in se v pretežnem delu uporablja od 18. 8. 2014. Delo in zaposlovanje na črno se po ZPDZC-1 šteje opravljanje dela ali dejavnosti na črno, omogočanje dela na črno, zaposlovanje na črno in nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno. Izjeme od dela in zaposlovanja na črno so po tem zakonu sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije ter prostovoljsko in dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo ter brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah ter kratkotrajno delo. V pravni red Republike Slovenije se s tem zakonom delno prenašata tudi direktivi EU? v zvezi z ukrepi nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ( Direktiva 2009/52/ES) in uporabo načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost ( Direktiva 2010/41/EU).

Nov sistem osebnega dopolnilnega dela in vrednotnice se po ZPDZC-1 uporablja od 1. januarja 2015 dalje. Od 1. 7. 2015 osebe, ki so priglasile osebno dopolnilno delo le na Upravni enoti, tega dela več ne smejo opravljati, saj bi opravljale delo na črno.

Od 18. 8. 2014 je za nadzor pristojnih več nadzornih organov. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je pristojna za nadzor in odkrivanje prekrškov ter vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku nad delom na črno, omogočanjem dela na črno s strani posameznikov, zaposlovanjem na črno in nedovoljenim oglaševanjem posameznikov.  Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je pristojen za nadzor in odkrivanje prekrškov ter vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku nad delom na črno,  omogočanjem dela na črno in nedovoljenim oglaševanjem v delu, ki se nanaša na pravne osebe in samozaposlene osebe ter na tuje pravne subjekte, ki so pravne osebe ali samozaposlene osebe.  Inšpektorat Republike Slovenije za delo  (IRSD) je pristojen za nadzor in odkrivanje prekrškov ter vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku nad nedovoljenim oglaševanjem v delu, če delodajalec objavi potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na njegovo registrirano ali priglašeno dejavnost. Za nadzor nad kršitvami, ki se nanašajo na izpolnjevanje posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti, so pristojni nadzorni organi iz področja kmetijstva in okolja, gozdarstva, energetike in prostora, zdravja, šolstva in športa ter notranjih zadev. Drugi nadzorni organi, ki niso nadzorni organi, navedeni v 1. in 2. odstavku 18. člena ZPDZC-1, in ki pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora na podlagi svojih predpisov ugotovijo kršitve ZPDZC-1, ugotovijo dejansko stanje in o ugotovitvah sestavijo zapisnik, ki ga posredujejo pristojnemu nadzornemu organu.

Če pri izvajanju nadzora po ZPDZC-1 pristojni organ ugotovi kršitev, kršitelju prepove opravljanja dela ali dejavnosti na črno oziroma prepove opravljanje dela posamezniku, ki je zaposlen na črno. Za delodajalce, pri katerih je ugotovljena kršitev zaposlovanja na črno, v primerih kršitev v zvezi z delovnim razmerjem posledice vključujejo tudi obveznost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in obveznost poravnave obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno. ZPDZC-1 vsebuje tudi kazenske določbe. Globe so določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa v višini od 100 do 2.500 eurov je predpisana za posameznika, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela. Najvišja predpisana globa je od 5.000 do 26.000 eurov za delodajalca, ki zaposluje na črno. Za prekrške se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Višje so globe za prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi. V primeru prekrška zaradi nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav je posledica tudi izločitev iz postopkov javnega naročanja in izguba ali omejitev pravic do javnih sredstev ter obveznost njihovega vračila.

V primeru kršitev po ZPDZC-1 se negativne posledice odražajo posredno ali neposredno tudi po drugih predpisih. V zvezi z delom so za posameznika, ki dela ali je zaposlen na črno, predvsem negativne posledice v zvezi s pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, nadomestil ob odsotnosti iz dela, prikrajšanju pri pravicah, ki izhajajo iz delovnega razmerja (prikrajšanje za odpravnino, dopust, regres, stroški za prehrano in prevoz), ob izgubi dela ni upravičenja do nadomestila za brezposelnost, opravljeno delo se ne šteje v delovno dobo in ne upošteva pri pokojninski dobi in pokojninski osnovi.

Podrobnejši opisi