Republika Slovenija

Finančna Uprava


KAZALO STRANI ABARVNA SHEMA Aa
IZBIRA PISAVE
A+VELIKOST PISAVE ZNAKOVNI JEZIK
Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta Century Gothic / Didact Gothic
Privzeto Barvna shema 1 - črno na belem Barvna shema 2 - belo na črnem Barvna shema 3 - Črna na bež Barvna shema 4 - modro na belem Barvna shema 5 - črno na zelenem Barvna shema 6 - črno na rumenem Barvna shema 7 - modro na rumenem Barvna shema 8 - rumeno na modrem Barvna shema 9 - turkizno na črnem Barvna shema 10 - črno na vijoličnem
Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%

CbCR

Storitve in obrazci

PODJETJA
fizične osebe z dejavnostjo in pravne osebe

 
PREBIVALCI PODJETJA E-STORITVE MEDIJI
| CbCR

Mednarodna izmenjava

Prva izmenjava CbC poročil v letu 2018.

V letu 2018 so bili med Finančno upravo RS in pristojnim organi tujih jurisdikcij prvič avtomatično izmenjani podatki iz poročil po državah (CbC poročil). Podatki so bili z državami članicami EU izmenjani na podlagi Direktive 2016/881/EU ter z drugimi jurisdikcijami na podlagi Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o izmenjavi poročil po državah. Skupno je bilo izmenjanih 24.491 podatkov (22.867 prejetih ter 1.624 poslanih), ki so vsebovani v 470 CbC poročilih (409 prejetih ter 61 poslanih), pri čemer se eno CbC poročilo, izmenjano s posamezno jurisdikcijo, nanaša na eno mednarodno skupino podjetij.

nazaj nadaljuj na strani

Opis

Poročanje po državah (angl. Country-by-country reporting, CbCR) je letno poročanje mednarodnih skupin podjetij, katerih letni konsolidirani prihodki znašajo 750.000.000 EUR. Gre za enega izmed ukrepov Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD), katerih cilj je obdavčitev dobičkov tam, kjer so ustvarjeni.

Podjetja imajo davčno načrtovanje običajno za nekaj legitimnega, saj uporabljajo zakonite ureditve za zmanjšanje davčnih obveznosti. V zadnjih letih pa davčno načrtovanje postaja vse bolj izpopolnjeno in prestopa države meje, pri čemer vrzeli in neskladja v veljavnih mednarodnih davčnih pravilih lahko povzročijo, da dobički »izginejo« za davčne namene ali da pride do prenosa dobičkov v jurisdikcije brez obdavčitve ali z nizkimi obdavčitvami, kjer imajo podjetja malo ali nobene gospodarske dejavnosti. Takšno ravnanje je označeno kot zmanjševanje davčne osnove in prenašanje dobička (angl. Base Erosion and Profit Shifting Project, BEPS).

V zvezi s tem je OECD leta 2013 sprejel Akcijski načrt v zvezi z BEPS in v njem predstavil 15 ukrepov - BEPS ukrepov. Kot rezultat skupnega dela držav G20 in držav OECD ter široke vključenosti držav v razvoju in sodelovanja mednarodnih integracij, vključno z Evropsko unijo, so bila oktobra 2015 predstavljena in sprejeta Končna poročila 15 ukrepov zoper BEPS, ki so objavljena na spletni strani OECD  .

V zvezi z Ukrepom 13 se Končno poročilo nanaša na dokumentacijo o transfernih cenah in poročanje po državah s ciljem zagotoviti večjo transparentnost dokumentacije o transfernih cenah. Uvaja se tri-tirni pristop k dokumentaciji, in sicer:

  • Master file – splošna dokumentacija (informacije glede globalnega ekonomskega, pravnega, finančnega in davčnega poslovanja mednarodne skupine podjetij kot celote);
  • Local file – posebna dokumentacija (bolj podrobne informacije glede posameznih transakcij med osebami v sestavi ter oblikovanje njihovih cen);
  • CbCR – poročilo po državah (krovno matično podjetje za vse svoje osebe v sestavi, v državi, kjer je rezident, poroča določene kategorije finančnih podatkov).

Ukrep 13 tako predvideva, da morajo mednarodne skupine podjetij, katerih letni konsolidirani prihodki znašajo 750.000.000 EUR, v poročilu po državah vsako leto in za vsako jurisdikcijo, v kateri poslujejo, navesti sledeče informacije: prihodek, dobiček (izgubo) pred plačilom davka na dobiček, plačan in obračunan davek od dohodkov, izkazani kapital, nerazporejen dobiček, število zaposlenih, vrednost opredmetenih sredstev, razen denarja in denarnih ustreznikov, in sicer glede na posamezno jurisdikcijo, v kateri deluje mednarodna skupina podjetij, ter tudi vse osebe v sestavi skupine, ki poslujejo v posameznih jurisdikcijah in vrsto glavnih poslovnih dejavnosti.

Med prvimi 31 podpisnicami Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o izmenjavi poročil po državah (v nadaljevanju: MCAA CbC) je bila 27. januarja 2016 v Parizu  tudi Slovenija. Celoten seznam jurisdikcij, podpisnic MCAA CbC, je objavljen na spletni strani OECD .

Navedenim sprejetim mednarodnim rešitvam na področju preprečevanja zniževanja davčne osnove in preusmerjanja dobička v delu, ki se nanaša na implementacijo CbCR, sledi tudi Evropska unija in sicer sprejetjem Direktive Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (v nadaljevanju: Direktiva 2016/881), ki je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J). Poročilo po državah se bo prvič izmenjalo v letu 2018 za davčno leto 2016.

Izvajanje pravil za poročanje in izmenjavo CbC poročil na podlagi III.B poglavja ZDavP-2, je določeno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 30/2017), in sicer s členi 86.c do 86.g ter s Prilogo 21, ki vsebuje Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave poročil po državah poročevalcev mednarodnih skupin podjetij Finančni upravi RS. Priloga 21 je bila dopolnjena v Uradnem listu št. 37/18 z dne 1. 6. 2018.

Za razliko od CbC poročila, ki ga mora davčnemu organu predložiti poročevalec (načeloma krovno matično podjetje mednarodne skupine podjetij), pa mora Obvestilo o obveznosti poročanja po državah (Obvestilo CbCR) izpolniti in davčnemu organu predložiti vsak davčni zavezanec, ki je del (oseba v sestavi) mednarodne skupine podjetij, ki vključuje dve ali več podjetij, katerih davčno rezidentstvo je v različnih davčnih jurisdikcijah oziroma vključuje podjetje, ki je rezident za davčne namene v eni jurisdikciji in hkrati zavezan k plačilu davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja prek poslovne enote v drugi jurisdikciji, če je skupni konsolidirani prihodek takšne skupine podjetij v poslovnem letu neposredno pred poslovnim letom poročanja enak ali presega 750.000.000 evrov. 

Vsebina in način predlaganja Obvestila CbCR sta določena s 86.e členom Pravilnika o izvajanju ZDavP-2. Obvestilo CbCR mora davčni zavezanec predložiti v elektronski obliki, hkrati s predložitvijo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Obrazec in metodologija za izpolnjevanje Obvestila CbCR sta objavljena na spletnih straneh Finančne uprave RS, v rubriki Storitve in obrazci/Davek od dohodkov pravnih oseb.

Podrobnejši opisi

  • Poročanje po državah – CbCR
  • Ukrep 13 - Končno poročilo 2015 (OECD)  
  • Portal v zvezi z avtomatično izmenjavo informacij (OECD)  
  • Večja transparentnost s pomočjo CbCR: video (OECD)  
  • Vodič k implementaciji CbCR (OECD)  
  • Priročnik za učinkovito izvajanje CbCR (OECD) GB
  • CbCR (Evropska Komisija)  

Tehnične informacije

Zakonodaja

Sporazumi, konvencije in protokoli

Zakonodaja Evropske unije

Direktive

Slovenska zakonodaja

Zakoni

Pravilniki