Socialna varnost je v Republiki Sloveniji urejena z zakoni in podzakonskimi akti, temelji pa na pravicah, ki so zapisne v Ustavi Republike Slovenije. V Ustavi je določeno, da je Slovenija socialna država in zagotavlja svojim državljanom sistem socialne varnosti, ki temelji na vzajemnosti in medgeneracijski solidarnosti. Državljani uresničujejo pravico do socialne varnosti prek zakonov, ki urejajo sistem socialnega zavarovanja. K uresničevanju pravic iz naslova socialne varnosti pa državljani prispevamo s plačevanjem prispevkov.

Temeljni zakoni na področju obveznega socialnega zavarovanja so Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP-1 in Zakon o urejanju trga dela - ZUTD, ki določajo način in pogoje zavarovanja, osnove za plačilo prispevkov, vrste prispevkov ter zavezance za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za zavarovanja za primer brezposelnosti ter za zavarovanje za starševsko varstvo. Plačevanje in stopnje prispevkov za obvezno socialno varnost pa so določene z Zakonom o prispevkih za socialno varnost - ZPSV, Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 in Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ.

Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 določa, da zavezanci za plačilo prispevkov predložijo obračune, ki mora vsebovati resnične, popolne in pravilne podatke. Za uresničevanje pravic do socialne varnosti pa je pomembno redno zagotavljanje finančnih sredstev obveznega socialnega zavarovanja, kar pomeni, da zavezanci za plačilo prispevkov za socialno varnost, to so delodajalci ali druge osebe, ki zavarovancu izplačujejo dohodek, zavarovanci sami ali drugi zavezanci po zakonu (ministrstva, občine, zavodi za zaposlovanje, …), prispevke tudi redno plačujejo.