Republika Slovenija

Finančna Uprava


KAZALO STRANI ABARVNA SHEMA Aa
IZBIRA PISAVE
A+VELIKOST PISAVE ZNAKOVNI JEZIK
Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta Century Gothic / Didact Gothic
Privzeto Barvna shema 1 - črno na belem Barvna shema 2 - belo na črnem Barvna shema 3 - Črna na bež Barvna shema 4 - modro na belem Barvna shema 5 - črno na zelenem Barvna shema 6 - črno na rumenem Barvna shema 7 - modro na rumenem Barvna shema 8 - rumeno na modrem Barvna shema 9 - turkizno na črnem Barvna shema 10 - črno na vijoličnem
Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%

Mednarodno obdavčenje

 

Zadnje novice

Prikaži več novic: Vse
PREBIVALCI PODJETJA E-STORITVE MEDIJI
| Mednarodno obdavčenje

Nov seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki se uporabljajo od 1. januarja 2019 dalje

Začetek veljavnosti multilateralnega instrumenta – MLI.

V rubriki Zakonodaja je objavljen nov seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki se uporabljajo od 1. januarja 2019 dalje. Dopolnjen je s povezavo na združena besedila veljavnih mednarodnih pogodb in multilateralnega instrumenta MLI.  

Multilateralni instrument MLI oz. Večstranska konvencija o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (Uradni list RS, št. 12/18 – MP, št. 2/18) je eden od rezultatov projekta OECD za reševanje problematike BEPS (angl. Base Erosion and Profit Shifting), tj. strategij davčnega načrtovanja, ki izkoriščajo vrzeli in neskladja v davčnih pravilih za umetno preusmerjanje dobičkov na lokacije z nizko ali ničelno obdavčitvijo, kjer je malo ali sploh ni nobene gospodarske aktivnosti, in imajo za posledico manjše ali ničelno plačilo skupnega korporacijskega davka. Z MLI se lahko prilagodijo oziroma preoblikujejo veljavne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka – KIDO.

Republika Slovenija je MLI podpisala 7. junija 2017. Na svoj seznam z MLI zajetih davčnih sporazumov je vključila mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (KIDO), ki jih je sklenila s 57 drugimi jurisdikcijami. MLI je za Slovenijo začel veljati 1. julija 2018, začetek uporabe določb MLI v zvezi s posamezno KIDO v Sloveniji, pa je naveden v posameznem združenem besedilu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance RS zaradi večje jasnosti in lažjega razumevanja učinkov določb MLI. Seznam združenih besedil je objavljen na spletni strani Ministrstva za finance RS.  

nazaj nadaljuj na strani

Opis

V razmerah čedalje večje globalizacije svetovnega gospodarstva in vse pogostejšega pretoka kapitala, dela ali poslov izven države, v povezavi s čimer je tudi težnja zavezancev za davek po optimizaciji davčnih obveznosti vse večja, je uporaba različnih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na davčno področje, vse bolj pomembna in aktualna.

Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja so mednarodne pogodbe, s katerimi se odpravlja davčne ovire pri mednarodnem trgovanju in investiranju ter zmanjšuje možnost davčnih utaj. Mednarodne pogodbe prek različnih mehanizmov omogočajo odpravo dvojnega obdavčevanja, povečujejo varnost davčnih zavezancev in preko instituta izmenjave informacij omogočajo nadzor nad dohodki, ki jih zavezanci prejemajo iz tujine, preprečujejo davčno diskriminacijo ter omogočajo reševanje davčnih sporov. Tovrstni bilateralni davčni sporazumi so najpomembnejši del mednarodnega pravnega davčnega okvira na področju neposrednih davkov, v okviru katerih se uresničujejo interesi gospodarskih subjektov, ki poslujejo v več državah. 

Rezidenti Republike Slovenije so od leta 2005 obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da obdavčitev temelji na obdavčevanju dohodkov ne glede na to, kje so dohodki doseženi; v ali izven Republike Slovenije. Poleg določb davčne zakonodaje Republike Slovenije, pomemben mehanizem preprečevanja dvojne obdavčitve dohodkov fizičnih in pravnih oseb, predstavljajo prav mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. 

Prav tako pomemben vir mednarodnega davčnega prava predstavljajo direktive Evropske Unije, implementirane v nacionalno davčno zakonodajo, še posebej s področja povezanih družb iz različnih držav članic EU. V skladu s sprejetimi Smernicami OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave pa je treba tudi sicer pri vseh transakcijah med povezanimi osebami uporabljati t.i. nevtralne prenosne ali tržne cene.

Morebitni privilegiji in imunitete, ki pripadajo mednarodnim organizacijam in misijam ter njihovim zaposlenim in pripadnikom, vedno temeljijo na zakonski podlagi v nacionalni zakonodaji oziroma v mednarodnih pogodbah, ki jih je ratificirala Slovenija. Nekatere mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Slovenijo, določajo drugačno davčno obravnavo dohodkov kot v nacionalni davčni zakonodaji, zato so tako institucije kot zavezanci, ki takšne dohodke prejemajo, upravičeni do ugodnosti, ki so določene v takšni pogodbi.

Zakonodaja

Zakonodaja Evropske unije

Direktive

  • Direktiva Sveta 2011/96/EU, z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev)
  • Direktiva Sveta 2003/49/ES, z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic
  • Direktiva Sveta 2003/48/ES, z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (velja do 31. 12. 2016)

Mednarodne pogodbe

Slovenska zakonodaja

Zakoni

Pravilniki