Poreklo blaga

Poreklo blaga je gospodarska nacionalnost blaga. Je eden izmed treh osnovnih elementov, ki poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga pod pravilno tarifno oznako vplivajo na carinsko obravnavo pri uvozu in na višino carinskega dolga.

EU je oblikovala pravila o poreklu blaga v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in obveznostmi iz Kjotske konvencije iz leta 1997, hkrati pa je upoštevala interese evropskega gospodarstva. Pravila o poreklu blaga so orodje za izvajanje ukrepov trgovinske politike.

Poreklo blaga in pravila o poreklu se v EU uporabljajo za:

• uporabo preferencialnih carinskih predpisov;
• izvajanje ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s prometom posameznih vrst blaga (količinske omejitve);
• uporabo instrumentov trgovinske politike (protidampinški ukrepi);
• ugotavljanje porekla blaga v povezavi z različnimi zakonskimi področji (npr. nacionalna pravila o označevanju porekla izdelkov, javna naročila, projekti Evropskega sklada za razvoj, izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN v zvezi z embargom zoper določene države, izvajanje uredb o prepovedi uvoza živali iz določenih držav zaradi zaščite zdravja potrošnikov itd.);
• trgovinsko statistiko;
• izvajanje skupne kmetijske politike;
• izdajanje dokazil o poreklu za blago, ki se izvaža v tretje države.

Pravila EU o poreklu so razdeljena v dve kategoriji:

• nepreferencialna pravila o poreklu: nepreferencialno poreklo za razliko od preferencialnega ne prinaša nobenih ugodnosti pri uvozu v EU;
• preferencialna pravila o poreklu: če ima blago preferencialno poreklo in so izpolnjeni določeni pogoji, se pri uvozu uporabi preferencialna (ugodnejša) carinska stopnja. Preferencialni tarifni ukrepi izhajajo iz sporazumov, ki jih je EU sklenila z nekaterimi državami oz. skupinami držav, ali pa so enostransko sprejeti za nekatere države.