Republika Slovenija

Finančna Uprava


KAZALO STRANI ABARVNA SHEMA Aa
IZBIRA PISAVE
A+VELIKOST PISAVE ZNAKOVNI JEZIK
Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta Century Gothic / Didact Gothic
Privzeto Barvna shema 1 - črno na belem Barvna shema 2 - belo na črnem Barvna shema 3 - Črna na bež Barvna shema 4 - modro na belem Barvna shema 5 - črno na zelenem Barvna shema 6 - črno na rumenem Barvna shema 7 - modro na rumenem Barvna shema 8 - rumeno na modrem Barvna shema 9 - turkizno na črnem Barvna shema 10 - črno na vijoličnem
Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%

Poreklo blaga

Zadnje novice

Prikaži več novic: Vse
PREBIVALCI PODJETJA E-STORITVE MEDIJI
| Poreklo blaga

Turčija – elektronsko izdajanje potrdil o gibanju blaga A.TR., EUR.1 in EUR-MED – obvestilo Evropske komisije

Elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga A.TR., ki so bila izdana v obdobju od 24. aprila 2018 do 12. julija 2018 in elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, ki so bila izdana v obdobju od 9. julija 2018 do 12. julija 2018, se štejejo kot potrjena in podpisana s strani turških carinskih organov.

Z dopisom št. 4246-421/2018-3, z dne 19. 7. 2018, smo finančne urade prosili, da vsa elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga A.TR., EUR.1 in EUR-MED, ki v polju 12 oziroma v polju 11 niso podpisana s strani turških carinskih organov in so jih finančni uradi že sprejeli, posredujejo na Generalni finančni urad. Navedli smo tudi, da potrdil o gibanju blaga A.TR., ki so izdana po poenostavljenem postopku (polje 12 potrdila A.TR. je potrjeno s strani pooblaščenega izvoznika s posebnim žigom, ki so ga odobrili turški carinski organi, ta žig pa ustreza vzorcu iz Priloge III Sklepa št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija) ni treba posredovati, saj se v primeru tovrstne izdaje ne zahteva podpis v polju 12 potrdila A.TR.

Evropska komisija nas je obvestila, da sta se EU in Turčija na 49. sestanku Odbora za carinsko sodelovanje EU-Turčija, ki je potekal 29. novembra 2018 v Ankari, dogovorili, da se elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga A.TR., ki so bila izdana v obdobju od 24. aprila 2018 do 12. julija 2018 in elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, ki so bila izdana v obdobju od 9. julija 2018 do 12. julija 2018, štejejo kot potrjena in podpisana s strani turških carinskih organov. Iz tega razloga bodo turški carinski organi državam članicam vrnili nazaj nepodpisana potrdila, ki so jih prejeli v naknadno preverjanje ali v podpis. 

Carinski organi držav članic se morajo vzdržati pošiljanja nadaljnjih zahtev za preverjanje potrdil o gibanju blaga A.TR., EUR.1 ali EUR-MED zgolj iz razloga, ker le-ta niso podpisana. Navedeno pa ne posega v njihovo dolžnost, da pošljejo v naknadno preverjanje navedena potrdila, če imajo utemeljene dvome o poreklu / statusu blaga, za katerega je bilo v Turčiji izdano potrdilo.

Turški carinski organi bodo še naprej izdajali potrdila o gibanju blaga A.TR., EUR.1 in EUR-MED elektronsko, vendar bodo le-ta podpisana z mokrim črnilom, dokler se ne bo našla končna rešitev.

nazaj nadaljuj na strani

Opis

Poreklo blaga je gospodarska nacionalnost blaga. Je eden izmed treh osnovnih elementov, ki poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga pod pravilno tarifno oznako vplivajo na carinsko obravnavo pri uvozu in na višino carinskega dolga.

EU je oblikovala pravila o poreklu blaga v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in obveznostmi iz Kjotske konvencije iz leta 1997, hkrati pa je upoštevala interese evropskega gospodarstva. Pravila o poreklu blaga so orodje za izvajanje ukrepov trgovinske politike.

Poreklo blaga in pravila o poreklu se v EU uporabljajo za:

  • uporabo preferencialnih carinskih predpisov;
  • izvajanje ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s prometom posameznih vrst blaga (količinske omejitve);
  • uporabo instrumentov trgovinske politike (protidampinški ukrepi);
  • ugotavljanje porekla blaga v povezavi z različnimi zakonskimi področji (npr. nacionalna pravila o označevanju porekla izdelkov, javna naročila, projekti Evropskega sklada za razvoj, izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN v zvezi z embargom zoper določene države, izvajanje uredb o prepovedi uvoza živali iz določenih držav zaradi zaščite zdravja potrošnikov itd.);
  • trgovinsko statistiko;
  • izvajanje skupne kmetijske politike;
  • izdajanje dokazil o poreklu za blago, ki se izvaža v tretje države.

Pravila EU o poreklu so razdeljena v dve kategoriji:

  • nepreferencialna pravila o poreklu: nepreferencialno poreklo za razliko od preferencialnega ne prinaša nobenih ugodnosti pri uvozu v EU;
  • preferencialna pravila o poreklu: če ima blago preferencialno poreklo in so izpolnjeni določeni pogoji, se pri uvozu uporabi preferencialna (ugodnejša) carinska stopnja. Preferencialni tarifni ukrepi izhajajo iz sporazumov, ki jih je EU sklenila z nekaterimi državami oz. skupinami držav, ali pa so enostransko sprejeti za nekatere države.

Zakonodaja

Zakonodaja Evropske unije 

Uredbe

Slovenska zakonodaja

Zakoni

Povezani predpisi